Zakonodaja- Zdravstveni inšpektorat odgovarja

Odgovor iz zdravstvenega inšpektorata: 
Pravilnik v petem členu določa, da mora nosilec dejavnosti zagotavljati, da oprema, pribor, sredstva in proizvodi, ki jih uporablja, ustrezajo zahtevam Pravilnika in drugih predpisov. Oprema mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca, nosilec dejavnosti pa mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca. V praksi to pomeni, da v kolikor je v navodilu proizvajalca navedeno, da lahko neko napravo uporablja le zdravstveno osebje ali pa samo zdravnik, slednje ne smejo uporabljati izvajalci, ki nimajo predpisane izobrazbe. ZIRS pa je v preteklosti od Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo že pridobil mnenje, da lahko storitve z visokoenergetskimi laserji izvaja le zdravnik, ki je zato primerno usposobljen in pozna patologijo in indikacije za zdravljenje določenega področja v medicini.

Ker nadzor nad aparaturami in napravami izvaja tudi Tržni inšpektorat RS, nad medicinskimi pripomočki pa Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, vam svetujemo, da se za dodatna pojasnila obrnete še na ti dve inštituciji.

Odgovor je dopolnil Statistični urad Slovenije: 
Pri izvajalcih kozmetičnih dejavnosti, Tržni inšpektorat RS preverja predvsem:

• ustreznost registracije oziroma vpisa dejavnosti v temeljni akt, glede na dejavnosti, ki jih zavezanec dejansko opravlja, pri čemer je potrebno pojasniti, da se v dvomu glede posameznih dejavnosti obrača na Statistični urad RS, ki je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, pristojen za razlago uvrščanja dejavnosti v ustrezne šifre
• spoštovanje določil Obrtnega zakona in sicer glede obstoja obrtnega dovoljenja, glede nosilca obrtne dejavnosti, kadar gre za takšne dejavnosti, da si mora izvajalec pridobiti obrtno dovoljenje
• spoštovanje določil Zakona o varstvu potrošnikov s poudarkom na označevanju cen blaga in storitev, izdajanju računov
• spoštovanje določil Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, predvsem, kadar gre za oglaševanje akcij, popustov, ipd

Kar se tiče aparatov za nego telesa, pa spada nadzor v pristojnost našega inšpektorata, če gre za aparate, ki niso medicinski pripomočki, pri čemer na splošno lahko zapišemo naslednje:

• v kolikor gre za električno opremo, ki se priključi na napetost od 50 V~ do 1000 V~, oziroma od 75 V= do 1500 V=, mora izpolnjevati bistvene zahteve iz Pravilnika o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 39/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/35/ES,
• v kolikor vsebuje električna oprema elektronske sklope ali podsklope mora izpolnjevati poleg zahtev iz prejšnje alineje tudi zahteve iz Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/30/ES,
• v kolikor gre za radijsko opremo mora takšna oprema izpolnjevati zahteve iz Pravilnika o radijski opremi (Uradni list RS, št. 3/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/53/ES,
• v kolikor gre za stroj, mora izpolnjevati zahteve po Pravilniku o varnosti strojev, itd.

Prav tako pa mora biti v skladu s 5. členom Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 55/2015) električna oprema označena z oznako za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (prečrtani smetnjak).
Pri tem pa je potrebno pojasniti še, da Tržni inšpektorat RS nadzor ustreznosti zgoraj navedene opreme opravlja pri distributerjih oziroma trgovcih na drobno.

Odgovor iz Zdravstvenega inšpektorata:
Kot je omenjeno že v tč.2 morajo proizvodi, ki se uporabljajo, ustrezati zahtevam Pravilnika in drugih predpisov. Pravilnik določa, da je za ustreznost oziroma varnost le-teh odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca, s poklicno skrbnostjo in zagotoviti skladnost proizvodov, ki jih uporablja, z ustreznimi varnostnimi zahtevami.
Uredba (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati, ter sestavine, za katere veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo, lahko dajejo na trg. Kozmetični izdelki ne smejo vsebovati prepovedanih snovi, naštetih v Prilogi II in omejenih snovi, ki se ne uporabljajo v skladu z omejitvami iz Priloge III. Poleg tega so snovi, katerih uporaba je dovoljena za uporabo v funkciji barvila, konzervansa in UV-filtra, navedene v Prilogah IV, V in VI.
Uporaba AHA kislin v Uredbi ni regulirana.
Odgovornost proizvajalca za varnost kozmetičnega izdelka mora biti podprta z omejitvami za snovi v prilogah Uredbe, odgovorna oseba (kar je običajno proizvajalec) za kozmetični izdelek pa mora tudi zagotoviti, da je bila pri kozmetičnem izdelku opravljena ocena varnosti na podlagi ustreznih informacij in da je sestavljeno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka v skladu s Prilogo I k Uredbi.
Kozmetični izdelki bi morali biti varni pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe. Zlasti ne bi smeli razlogi za tveganje in koristi upravičevati tveganja za zdravje ljudi.